ko zataji fotoaparat

Že dva dni sem zelo žalosten. Morda si sosedovi mački mislijo, kako dobro razpoložen sem, ko se s svojim košatim repom sprehajam po ograji, vendar temu ni tako. Vsega je kriv fotoaparat! Nastale so namreč nove torbičke, prelepe, pisane, pomladne, ena je tudi taka, v katero bi spravil brisačko, če bi mi le uspelo priti blizu morju. Vendar je s pompoznim veseljem prišla tudi jeza.

Presneti fotoaparat se je prav zdaj odločil, da se bo potuhnil in si privoščil obisk pri serviserju. Oh, kako ga bom, ko se vrne domov, falota! Pa prav zdaj, ko bi morale fotografije novih Vuccinelk romati na splet. In na moj blog! 

Z Neli sva napela  vse moči in si čudežno digitalno škatlico sposodila pri Tinini teti Katji. Čeprav ji zaradi tega ni uspelo slikati prečudovitega petkovega sončnega zahoda, sva ji zelo hvaležna in sva ji zato včeraj tudi skuhala čaj. Tako sta Lilac in Miami Vice, novi Vuccinelki, le dobili svoje mesto v zakladnici. Kmalu morda tudi novi lastnici, ki ju bosta lahko peljali na morje. Mmmm, morje. Mjawk!