sobota, 21. april 2012

Pismo za gospodično Glasbo


Pretekli teden sem oni dan vneto razmišljal o pismih. Tistih, ki sem jih bil napisal že dolgo nazaj. Mačkonu iz Pariza, nekdanjemu sosedu iz mesta, ki se je z družino preselil v to romantično francosko prestolnico, o kateri sem nekaj malega zanimivega že bral, slišal pa ogromno lepega. Z Mačkonom, ki se je kmalu po prihodu v sijajno hišo na obrobju Pariza preimenoval v Françoisa, sva si pisala zelo kratek čas. Ne vem natančno, kdo je odnehal, kdo pozabil in kje so se izgubila pisma, vendar mi ta teden resnično niso dala miru.

Tako sem predvčerajšnjim brskal po svojem kotičku, toda našel nisem ničesar. Morda so se izgubila med selitvijo. Skoraj zagotovo. Prepričan sem.

Nesrečen in potolčen sem se počutil vse do včeraj, ko sem moral za gospodično, ki želi biti imenovana kot Glasba, napisati pismo. Naj bo tako, kot si ti, samosvoje in navihano, mi je naročila. Šment! Kako je lahko pismo samosvoje in navihano?

Lagal bi, če bi rekel, da navdiha zanj nisem dobil v njenem imenu. Glasba. Pa naj bo. In pismo? Nedvomno posebno. Samosvoje in navihano, kot si je zaželela muzikalna gospodična. Sedel sem za šivalni strojček, pripravil vse nitke, še pred tem pa na prekrasnem blagu našel nekaj spevnega, ravno pravšnjega. S krempeljci sem švigal po strojčku, se nekajkrat zbodel s šivanko, si v jezi, ker se zadrga sprva ni prilegala, izpulil brk, a končno – pismo je bilo pripravljeno na oddajo v velikosti 30 x 20 centimetrov in le zavrtel sem številko in neučakana gospodična Glasba je bila nemudoma pri meni ...

»To je zagotovo eno najlepših pisem, kar sem jih kdaj prejela


Če vas zanima kaj več o pisemskih Vuccinelkah, se nikar ne bojte, vaša pisma in naročila so vsekakor dobrodošla: vuccineli@gmail.com. Prva "pisemca" si lahko ogledate v zavihku Pisemske Vuccinelke.

Pa prekrasen vikend vam želim! MJAWK!

P.S. V moje Pravljične Pustolovščine prihaja nadaljevanje pravljice, ki bo v teh dneh, še pred objavo, romal k Lauri na ilustracijo.

četrtek, 5. april 2012

Mačji Fashion Mjawk

Nisem ravno eden tistih, s katerimi bi lahko dneve premijavkali o modi. To bolj prepuščam Neli. Sam sem ter tja malce pobrskam po spletu, toda roko na srce – o mačji modi ni prav veliko napisanega. Je pa te dni modne strani portalov in drugega medijskega živeža preplavil Philipsov Fashion Week, na katerega sem oko vrgel tudi jaz. In to v živo!
Natasa Hrupic, Foto: Vuccineli
Neli si najbrž niti v sanjah ni predstavljala, da jo bom v ponedeljek presenetil in jo z zakritimi očmi odpeljal v Kino Šiška. Celo pot mi je strašno grenila življenje, ko mi je zastavljala tisoč in eno vprašanje, kam jo peljem. Pa sem bil tiho. Sedel sem ob oknu, hladen kot špricer. Niti pisnil nisem. Dokler nisva stala pred vhodom in sem ji, da naju ne bi kdo pohodil, odvezal ruto z oči. Zenice so se ji razširile, strmela je v zgornje nadstropje in jecljala: »Pa me menda, trap, nisi odpeljal na Fashion Week?!«. Vedel sem, da si je po tihem želela, da bi v svojih devetih življenjih vsaj enkrat videla modno revijo v živo. In ni je videla le v ponedeljek, temveč tudi v torek in sredo in vsak dan je bila bolj navdušena, kanček entuziazma pa je osvojil tudi mene. Čeprav je mojo pozornost ujela predvsem glasbena spremljava.
Marjeta Grošelj, Foto: Vuccineli
Kakorkoli že, da ne bom dolgovezil, naj omenim le kraljice modnega tedna, ki sva jih soglasno izbrala – najine stoječe ovacije sta si prvi dan prislužili Arijana Gadžijev s svojim »japonskim češnjevim vrtom«, kot je njeno kolekcijo opisal avtor članka na spletnih Slovenskih novicah, in Anđela Lukanovič s svojim drznim raziskovanjem materialov in vzorcev. V torek sva krono podelila Sanji Grcić (Firma by Sanja Grcić), katere oblačila bi nosil še jaz, če bi jih le lahko. Zadnji dan pa … Kajpak nisva spregledala torbic Marjete Grošelj, dih pa nama je zastal ob oranžnem pridihu v kolekciji Natase Hrupic.

In še kako hrupno je bilo, ko sva po končanih revijah švigala slalom med nogami fotografov, novinarjev in drugih obiskovalcev! Da nihče ni opazil dveh mačkonov, oranžnega in kapučinastega, je vsekakor dokaz, da so nore zamisli, detajli, barve, materiali, čevlji, pete, klobuki, torbice, zapestnice, frizure in ostale melodije oblikovalcev ubrale pravi ton po modnih notah. MJAWK!