torek, 31. december 2013

Happy MijaW MijAw

Ker se nam vsem danes že malce mudi v novo leto, bom kratek.

Na zadnji dan v tem letu, ki je prinesel nekaj padcev in veliko vzponov, ogromno kreativnosti, nove idejice, poznanstva, izzive, toplo crkljanje in mehke objeme,  iskrive dogodivščine, nabrušene krempeljce, pustolovske vaške love na poljske miške,  domače prigrizke za mucke, in še in še, bi se vam rad prav vsem zahvalil. Za podporo. Za pokončne palce. Komplimente in pohvale. Nasvete in mnenja. Naročilca ter nasmejane in zadovoljne obraze. Za to, ker ste z nami.

V čast mi je, da lahko z vami delim prav vse mačje tegobe in radosti, čeprav (s težkim srcem) priznam, da sem bil letos kar malce len glede pisanja. Obljub ob koncu leta ne maram, ker smo mačkoni včasih presneto svojeglavi, se bom pa potrudil, da bom v novem letu več pisal, šival, pekel, skratka gospodinjil kot pravi kmečki maček.

Kakorkoli že, vem, da pogledujete proti uri, da odbije din don za bleščečo novoletno opravo, prekrasen mačji suknjič in zloščene čeveljce, zato vam skupaj z našo živalsko druščino želimo vse lepo, srečno, nasmejano, navihano, noro, veseljaško, kosmato in mijavkasto leto 2o14. Naj bo polno novih presenečenj in ustvarjalnosti, radosti in prečudovitih trenutkov.

HaPPy MijAw MijaW!

Vuccini, Neli, Božo, Iris in Tina


nedelja, 15. december 2013

Naredi sam novoletno smrečico

Nedelje bi včasih najraje prespal. Sploh, če se naokoli vleče kilometre dolga megla in če mi gredo zaradi presnetega mraza dlake pokonci, ko se samo približam vhodnim vratom. Ne maram nedelj in nisem fen zime. Pa vendarle je današnji zadnji dan v tednu prinesel kar nekaj ustvarjalne, pa tudi božične radosti.


Nekje na internetu sem staknil Naredi sam novoletno smrečico, ki se mi je zdela zanimiva in čisto preprosta, obenem pa enkratno nadomestilo za venček na vhodnih vratih in imenitna rešitev za tiste, ki jim mački povzročamo preglavice s pravo novoletno jelko. Verjemite mi, ko uzremo tiste nebeške okraske - na tisoče jih je, raznobarvnih steklenih kroglic, ki vabljivo visijo z dišečih vejic, pa pisanih okraskov, malih škratkov in sneženih možičkov, angelčkov, jelenčkov in na tisoče oblik iz najrazličenjših materialov - nam resnično zapoje mačje srce. To je tako, kot bi bili v megalomanskem lunaparku!

In danes sem se počutil kot majceni razigrani mladiček, ki ga preveva neskončno ustvarjalnega duha. Po peki tretje porcije mačjih prigrizkov in kosilu, sem v pogon spravil mačjo šivalnico, kjer je začela nastajati ljubka Vuccinelka, naročena kot božično darilo, nato pa sva s Tino, kot sem obljubil, za vas pripravila še decembrski DiY – novoletno smrečico iz papirja. Menda, kot sem izvedel od Tine, pri ljudeh takšno ustvarjanje vzbudi pravo nostalgijo na otroštvo, ko ste v vrtcu izdelovali pisane papirnate verige za pusta hrusta. Moram priznati, da sem tudi sam užival ob božičnih skaldbicah nekega Majkla Bubleja in da mi je bilo pravzaprav zelo všeč, ko se mi je lepilo zalepilo na tačke in krempeljce. Spomnilo me je na lepljive, toda slastne božične piškotke, ki sem jih nekoč jedel. Hmm, morda pa bi moral pobrskati za receptom … O tem kdaj drugič, velja?

Prijetno ustvarjanje vam želim in obilo zabave v predbožičnih pripravah!

PiP in MjaU, Vuccineli

DiY NovoLetnA SmRečiCa

Potrebujete:
- rumen, zelen in rdeč papir (ali kakšne druge barve, po želji)
- škarje
- lepilo
- božične skladbice
- dobro družbico

1. Narežite dva cm široke trakove. Potrebujete enega rumenega za zvezdo na vrhu smrečice, 19 zelenih za jelkico in pet rdečih za okraske.

2. Trakove nato z lepilom zlepite v obliko smrečice, kot je zgoraj na sličici. 


3. Res ni težko, ob ustvarjanju pa se boste nadvse zabavali!

torek, 10. december 2013

Brankino pikasto kolesarjenje

Zadnji mesec v letu imamo živalice pri nas doma, Neli, Božo in moja malenkost, neznansko rade. Po večini zato, ker je zunaj mrzlo, doma pa tako prijetno toplo. Ker bližnje travnike in gozdičke pobelijo mehke bele snežinke, čeprav o njih letos pri nas ni ne duha ne sluha, in ker je vožnja s kolesom v Mačje mesto lahko sila zabavna in razburljiva, četudi se moram cel zaviti v debel šal, si na bučo povezniti volneno kapo in na tačke natakniti najbolj tople rokavičke. Na koncu brkov se mi sicer sredi vožnje od doma do mesta, kjer sem se oni dan srečal z mačjo prijateljico Branko, vsakič naberejo ledene kapljice, ki me med padaliranjem naredijo neznansko nervoznega. Enkrat sem se skoraj zaletel, ker sem si s tačko na vse kriplje trudil ogreti brke. Toda z rokavičko je, presneto, nikakor nisem mogel zagrabiti, in malo je manjkalo, pa bi priletel z repom na drevo.

Kakorkoli že, kot rečeno, sem bil tisti dan zmenjen z Branko, dolgoletno mačjo prijateljico, tudi veliko, veliko ljubiteljico kolesarjenja in novim peresom med blogerji. Kdaj točno se je Branka zaljubila v kolesarjenje, bi sam težko vedel. Morda o tem kaj več vesta njena mačkona Kobe in Jordan, ali pa nemara tudi Tina, ki je z mojo pomočjo, kajpak, za Branko sešila imeniten pikast kolesarski kompletek v barvi, ki je decembra tako zelo zaželena – božična rdeča.


Teden ali dva pred najinim kolesarskim srečanjem, na katerem sva nekaj malega čvekala tudi o neverjetnih prednostih tega preprostega prevoznega sredstva, sem dobil njeno naročilo za oblekico za kolesarski sedež in kolesarsko torbico. Rdečo z belimi pikami, si je zaželela gospodična Branka. In sva se s Tino odpravila na lov. Za rdečim blagom z belimi pikami. V šivalnici sva nato skrbno izrezala modele, pripravila sukance in bucike in strojček je končno spet zaropotal. Tako pomirjujoč zvok ima, da bi med šivanjem lahko kar zaspal. Kompletek je bil kmalu nared. In kako zelo všeč mi je bil. Nisem ravno maček v rdečih škorenjcih, pa vendar se mi je ta barva tisti trenutek nadvse dopadla.

Ko sem si zamislil, kako Branka s svojim pisanim kolesom s košaro, na kateri je, če se ne motim, pritrjen še en sončnični cvet, drvi po ljubljanskih ulicah, tako lepo okrašenih v tem mrzlem decembru, sem se kar nasmehnil pri sebi.


Oni dan je tako urejena pridrvela do Brega. S kosmatim mačkonom se je odpravila v čajnico na dišečo skodelico čaja in mu povedala o svojem velikem načrtu – blogu za kolesarske navdušence: http://bikegalwrites.blogspot.com/.

Mjawk, se beremo!
Vuccini

P.S. Kompletki so seveda na voljo tudi v drugih barvah in vzorcih. Več na Kolesarskih Zakladkih.