O sejanju Vuccinelijevih pridelkov in izganjanju polžev

No, sem rekla, da se vam bom oglasila. Nisem kot Vuccini, ki se izgubi v delu in na mizi pusti računalnik z na pol napisanim zapisom za blog. Kakorkoli, o vrtičkanju smo govorili včeraj, kajne? Pa se vrnimo na njivo, kjer pridno vzgajamo najrazličnejšo zelenjavico, pa tudi kakšna sladka malinca se že najde ... Mjawk.

Ko smo torej dobili njivo, smo kupili "vile štiharice", preostalo kmetovalsko opremo pa smo že imeli doma. Na sumu imam, da je naša gospodarica preobrazbo v kmečko deklo načrtovala že dlje časa. In se je le pripetilo, da smo se nekega marčveskega jutra z orodjem odpravili na njivo. Vile štiharice so obračale zemljo kot za stavo, nastala je prva gredica, kjer je mesto dobil grah. Del naše družine je sicer godrnjal nad grahom (sem bila tudi že priča igrarijam, ko je nekdo iz francoske solate ven pobiral grah), vendar ga je drugi del potolažil: to bo domač grahek, mlad, sladek, da ga ješ kot maline. Gospodarica se ni dala kaj dosti motiti. Bomo naredili riži-biži, nas je potolažila. 

 Naslednja gredica je bila namenjena solati berivki, majski solati in ameriški rjavki (ja, bi rada videla, ali čez lužo res jedo tako slastno solato). Semena potreseš in jih s kovinskimi grabljami ali pa s krempeljci pograbiš po zemlji, pa je! Toda to za nas še ni bil konec. Naprej so nastala vrste posejane srebrne čebulice, korenčka, "skodranega" peteršiljčka, redkvice in špinače. Moram vam povedati, da sva z Vuccinijem aktivno sodelovala pri delu - ves čas sva se podila, lovila, grizla, renčala in v levjih skokih preskakovala gredice.

Priskrbeli smo tudi gredico z gozdnimi jagodami, poskrbeli, da bomo imeli dovolj začimb, prevdsem kopra in origana, posejali rdečo cvetačo iz mediterantskih počitniških krajev, maline pa so prišle z gorenjskega konc. Prva dopustniška dneva sta tako minila delovno, mesec dni pozneje je sledila nova akcija. Na vrsto so prišli paradižniki (zgodnji, veliki, mali, oranžni, podolgovati, skratka ni, da ni), jajčevci, paprike (navadne in čili – ufffff, to bo peklo), rdeča pesa, bučke (cuketke, črne buče iz Mehike in dinja ananasovka. Posejali smo še blitvo, ognjič, nizek fižol, visok fižol, brokoli, brstični ohrovt, kumare in kolerabico ter posadili krompir. No, to bi bilo lahko že vse ... toda ne! Nismo pozabili na limonsko meto, rdeči ribez in gladiole. To vse smo posadili marca in aprila. Kako pa je na vrtu danes?

 Lahko se pohvalim, da je na našem vrtu ustvarjeno sožitje med plevelom, zelenjavo oz. bodoičimi pridelki in polži. Sožitje s slednjimi je kot rdeča tanka črta, ki se lahko vsak trenutek pretrga. Res je, da se je moja gospodarica odločila upoštevati stare modrosti naravnega preganjanja polžev, kar pomeni, da je malo razsadila ognjič, da je na Golovcu nabrala praprot in jo položila k pridelkom, da je posula lesni pepel okoli zelenjave, ki jo polži najbolj obožuejo, na vrtu je vkopala tudi lonec s pivom, vendar se mi zdi, da se polži za vse ovire, ki jim zdaj stojijo na poti do pridelokov, ne zmenijo kaj dosti. Opazila sem, da imajo radi grahec, zelo blizu so jim tudi prekle visokega fižola, od katerih so ostala le še stebelca. Občutek imam, da se je gospodarica že malce vdala in jim na prvi gredici pušča prvo solato, da se pač polži, neumni, kot so, zapodijo v solato in tam ostanejo (dobroooo, da ne vedo, kakšne dobrote so še naprej). Je pa imela oni dan nenavaden preblisk - kako lepo, da bi bilo, če bi Neli jedla polže! Lepo vas prosim, kdo pa je že videl mačka, ki se hrani s takimi neokusnimi, grdimi, spolzkimi, smrdečimi polži?! Fuj! No, še dobro, da je misel opustila takoj, ko sem enostavno zapustila prizorišče in nisem več hotela hoditi na vrt. Dva dni brez mene in že me je klicala: "Pridi, pridi z mano, greva delat!"

 Aja, še nekaj o sožitju med plevelom in zelenjavo! Sem tudi jaz prebrala nekaj knjig o vrtu in to sožitje kar uspeva. Okoli zelenjavice malo okopljem, poberem plevelčke - no, nekateri niso več plevelčki, ampak so že kar velikiiii pleveli. Kar bo dobro, če bo obilo žgočega sončka čez poletje in malo dežja. 

O pridelkih pa jutri. Vsekakor pa je odbrodošel kakšen vrtičkarski nasvet, tako da le na dan z njim! 

Vrtičkarski Mjawk!
Neli