pravljično sobotno dopoldne

Z Neli še nikoli nisva bila v mestu, slišala pa sva že za Mačka Murija,črnega in navihanega muca iz Mačjega mesta. Žal midva nimava take sreče, da bi se vsako jutro, tako kot on, odpravila v krčmo na lonček mleka in mačji kruh od peka. Prav zato sva na sobotno jutro, ko je vse še spalo (celo slavni Svetozar, ki cele dneve žvrgoli na sosedovi brezi, in Jankoti, ki ob večerih neutrudno kvakajo v bližnjem jarku) skovala načrt, ki naju bi popeljal v mesto.

Potem, ko sta Tina in Iris prekolesarili jutranjih 40 minut po Barju, sva se s prosečimi očmi, prav takimi, kot jih je naredil Obuti maček v Shreku, postavila pred njiju in prosila: »Prooooosim, pojdita v mesto in poslikajta nama najbolj prekrasne malenkosti, ki jih opazita na poti, prosim, prosim, prosim!« In seveda je uspelo. Čeprav sta zasuti z delom, sta sklenili, da ima bo sprehod po pomladno obsijani Ljubljani, dobro del. In sta šli …

Parkirali sta za blokom, v katerem smo prej živeli in švignili mimo nizkih hiš do semaforja pri Arhivu. Menda je bilo prijetno toplo, veterc jima je kuštral lase in v Starem mestnem jedru sta pokukali v majhno trgovinico, kjer sta pozdravili Tinino bivšo sošolko Anjo, deklico z umetniškimi rokami, ki ima doma oranžnega mačjega prijatelja. Kakorkoli že, pot ju je vodila dalje, Tina je v trgovini na poti proti tržnici pomerila še poletne sandale in že sta hodili mimo dišečih cvetlic, pisanih stojnic z zelenjavo in sadjem, sočnimi češnjami in jagodami. Kako so se nama z Neli pocedile sline ob pogledu nanje. In tudi njima so se. Privoščili sta si jih in skočili še v bližnjo pekarno, kjer sta kupili hlebec jelenovega in dve štručki z olivami. Mljask!

Odločili sta se, da preizkusita Bicike(lj). Izposoja koles za raziskovanje naše prestolnice je naravnost odlična ideja! Z nekaj manjšimi težavami jima je uspelo odkleniti srebrno kolo s košarico in sklenili sta, da se ustavita blizu Šuštarskega mosta, kjer si bo Tina le kupila poletne sandalce.

In za konec? Zaključek je najboljši!
Na sobotno Umetniško tržnico sta se namenili z namenom. Patsy! Prisrčna teta Patsy je letos ena izmed umetnic, katere izdelke najdete na, z zelenim pikastim prtom pogrnjeni stojnici, ki je nikakor ne morete zgrešiti, saj jo krasijo njeni prečudoviti izdelki, o katerih sem vam že pravil. Objem, sončen nasmeh, nekaj besed, škljoc škljoc s fotoaparatom in enaindvajseti maj je bil popoln. Hvala, teta Patsy!

Vuccinelki sta vrnili kolo na svoje mesto in se sprehodili še do novo zgrajenega mostu v Trnovem, kjer sta si privoščili še požirek svežine v retro steklenički.  Ne, sobotno dopoldne res ne bi moglo biti bolj pravljično.