Tri svečke za ustvarjalne cvetke

Tri svečke smo upihnili včeraj. No pravzaprav malce več, ker smo združili še Irisin rojstni dan, a smo jih pihali. Neli, Božo in moja malenkost.

Ko me je zjutraj zbudilo lastno smrčanje na fotelju v dnevni sobi, se niti slučajno nisem spomnil, katerega v mesecu februarju smo. Šestindvajsetega! Šele Tina me je dokončno predramila, ko je hitela pripravljati kosilo za mamin rojstni dan in v trenutku so mi štrlele pokonci prav vse kocine. Novico  sem moral nemudoma posredovati še Neli in Božotu! Tri leta nazaj sta se namreč porodili ideja in zasnova za prve Vucinelijeve torbice. O tem sem leto pozneje pisal tudi tu na blogu.

Iz majhnega zraste veliko, pravijo. Čeprav sam Vuccini, kot se je sprva imenovala naša mala šivalnica, ni zrasel prav veliko - sam sem bila tedaj star dobro leto in pol in sem bil še vitek mlad mačkon-, so iz zakladnice prihajale umetelno zašite in navihane torbičke. Spring Vuccini je bila prva. V prelepi oranžni barvi, s črnimi ptičicami in detajli je šla kot za med. Še danes se spomnim Polone, ki se je nad njo še posebno navdušila. Pridno smo začeli trenirati s krempeljci - šivali, parali in smukali smo se okoli nitk in zank ter se sem ter tja zbodli s šivanko. A boljšega občutka, kot je ta, ko nova lastnica Vuccinelijevega zakladka pred seboj razgrne Vuccinelko in se široko nasmehne, nedvomno ni. Ogromno jih je že našlo damice s sijočimi očmi, ki svojo garderobo krasijo z našimi sladkorčki. Upam, da jim s svojimi barvami posladkajo prav vsak dan, tudi takole siten, kot je danes.

***

Do 3. marca ima Spring Vuccini še dodatni popustek - za več informacij nam pišite na vuccineli@gmail.com ali pokukajte na naš Facebook.

***

Čeprav smo imeli v treh letih nekaj padcev, bodisi zaradi časovne stiske ali službe in družinskih obveznosti, pa so našo mačjo obrt krojili predvsem vzponi. In obetajo se novi. Spomladi prihajajo na poličko nove Vuccinelke, nahrbtnički in toaletke, ki jih bomo z našo živalsko druščino predstavili v čisto pravem promo videu, sam pa imam v načrtu tudi preobleko in selitev svojega blogerskega kotička. Da bo bolj pregleden. In da me bo vsak dan spomnil, da moram pretegniti svoje pisateljsko možgančke. No ... pa to me že sedaj. Le da me je mačje zimsko spanje čisto povozilo. Prav zato se še posebno veselim sončnih dni, ki jih pojutrišnjem napoveduje moja vremenska napoved. Mislim. Da bo res. Zadišalo po. Pomladi.

Ob tej priložnosti se vam po mačje zahvaljujem za vso izkazano podporo, všečke, komentarje, spodbudo, nasmeh, veselje, poljubčke, objemčke, iskrivost in navihanost. Tri ni majcena številka, je pa malce zavita 3 - kot moji brkci - MjAwK!!

P.S. Včeraj sem na našem Facebooku obljubil slasten recept, ki smo ga včeraj uporabili pri pripravi kosilca - taquitosi s piščancem in špinačo. Z njim in kakšno slikico vam postrežem jutri.

PiP, Vuccini