Dobili smo smrekico, čakamo Božička

No, nismo je ravno dobili. Kupili smo jo v Bauhausu. Norveško. Čedno in dišečo. Tako, na katero se da plezati in skakati, saj ima močne vejice. Ko so jo domači prinesli domov, sem obnemel. Nekako sem se namreč sprijaznil, da bomo letos imeli majceno cipresko z mini novoletnimi kroglicami.

Pa me je danes čakalo presenečenje. Kar kocine so mi šle pokonci, ko sem opazoval, kako jo ovijajo s svetlečimi modrimi lučkami in nanjo obešajo čudovite bele krogle. Takoj so me zasrbele šapice, da bi se začel z njimi igrati, a sem se zadržal. Tina je nam, živalicam, strogo prepovedala kakršnokoli znašanje nad novoletno smrekico. Tudi Neli, ki je medtem čepela na televiziji in opazovala dogajanje, so se oči kar iskrile. Ja. Težko se bo upreti lunaparku, ki ga ponuja ta čedna in dišeča gospodična sredi dnevne sobe.

Še težje bo zdaj čakati na Božička. Ravnokar so pri poročilih povedali, da je že prispel v Slovenijo. Super! Naročil sem mu nemalo darilc, malenkosti, seveda. Mleko za mucke, prigrizke za mucke, toplo odejico za mucke, igračke za mucke, pa novo krtačko za gladko in sijočo mačjo dlako, najfinejši pesek za mačje stranišče in še in še. Vem, da bo težko nesel, vendar ga bom pocrkljal z mačjimi piškotki in mlekom. Čeprav se mi Neli smeji, češ, kako vraževeren, da sem, ji bom dokazal, da se moti. Če bo še naprej sitnarila in me zbadala, jo bom zatožil, da se je enkrat že smukala okoli smrekice. In Božo tudi! Ta se je pod njo kar utaboril in skrbi me, da se ga bo Božiček ustrašil, ko bo prinesel darila.

Bo pa Božiček prinesel tudi Vuccinelijeve Toaletke v posebni božičkasti ediciji. Oh, ja. Res ga že komaj čakam!

Meowk, naj vam bo toplo,
Vuccini