Nadvse bi si želel, da bi Nela malo razmigala svoje tačke in po dolgem času kaj napisala, še posebno današnjo zgodbo, vendar se ji te dni, se mi zdi, prav nič ne ljubi. Zato sem včeraj zavihal svoje kosmate rokave in se odločil, da je letos le prišel čas za novo objavo. Tokrat eno pretepaško!
Spomnim se še, ko je Tina cel večer na PlayStationu igrala Tekken, igrico, ki sem jo jaz, miroljuben mačkon, zelo težko prenesel. Sem ji pa vedno delal družbo in skupaj sva gledala tudi istoimenski film. Priznam, z Nelo se kdaj kar dobro zravsava, vendar večinoma, ko ji je dolgčas in nima koga, ki bi jo gnjavil. Pravzaprav, če sem iskren, sem jo naučil veliko trikov. Kot Jedi master Yoda! No, zdaj, ko imamo Božota, sem našel svoj notranji, pa tudi zunanji mir in Nelo le učim, kako se stvarem streže.
Skratka, da ne zaidem s poti – čeprav mi omenjeni Tekken ni bil prav pri srcu, pa neskončno uživam ob dvobojih Božo vs. Nela. Celo tako zelo, da ju s Tino večkrat smeje se snemava. Vsak ima svojega favorita, seveda, vendar to ostaja osebna skrivnost … pravzaprav za nobenega člana v družini ne vem natančno, za koga ob "petelinjem" dvoboju navija. Kar je tudi prav. Pretep v živo je pač luštna stvar, med našo najmlajšo mačko in najstarejšim psom pa je, kot pravi Dean Martin: "That's Amore!".
P.S. Ostajam zvest mačji vrsti, zato navijam za Nelo! In ne pozabite vključiti zvočnikov!
Pozdrav, Vucco aka Krvava pest
Ni komentarjev:
Objavite komentar