Naj živijo brki!

Hello, november. Hi, Movember. Živjo, Brki.
Vsi jih imamo, hočeš nočeš. Črne, bele, rjave, oranžne. Zavihane, tanke, debele. Ostrižene, pristrižene, v kombinaciji z brado, kozjo ali levjo. Pač. Imamo jih. Jaz jih imam. Bele, tanke, dolge brke. Včasih mi kakšen odpade, pa potem zraste nov brk, tudi črn, ki se nato, kdo bi vedel, zakaj, spremeni v belega.

Mi, mački, brkov nimamo le za okras, temveč predstavljajo izredno pomembno čutilo, s katerim si pomagamo pri orientaciji v prostoru, pa tudi pri lovu. Mišk in ptičev. Z brki dopolnjujemo izostren voh, sluh in vid. Nek maček mi je pripovedoval, da so mu doma nekoč pristrigli brke. Menda je videl le zvezde, saj se je neprestano zaletaval v vrata, stene, fotelj in omare ter hodil naokoli postrani. Povedal mi je še, da je njegova mačja prijateljica s poškodovanimi brkci bojda ugriznila napačni del telesa svojega plena.

Še kako pomembni so, tile brki. Mački jih lahko razpremo, obrnemo naprej ali nazaj, poleg tega pa se lahko zgornji vrsti brk premikajo povsem neodvisno od spodnje vrste. Če so brkci obrnjeni naprej, pomeni, da mucki kažemo zanimanje in smo prijateljsko razpoloženi, kadar pa smo napadalni, so brki poleženi in z njimi kažemo na obramben položaj. Mjaaauu, kar kul, kajne?

Brez brkcev res ne gre. Zato sem tudi jaz za Movember – gibanje proti diskriminaciji brkov. Torej. Naj živijo brki!

Brkat PiP, V.