Ena izmed najbolj zabavnih stvari je opremljanje novega domeka. Čeprav sampri tem nimam veliko besede, saj mi ni dovoljeno hoditi v trgovino (razen morda v Ikeo, kjer se menda kužki kot princi vozijo v nakupovalnih vozičkih), je obešanje lučk name naredilo največji vtis. Še posebno regratova, ki jo je Iris dobila v dar za rojstni dan.
Regratova lučka je kupljena, vendar kljub temu prečudovita – še posebno zvečer, ko njeni vzorci krasijo dnevno sobo. Toda roko na srce, nič ne prekaša lučke, narejene doma, z entuziazmom in ljubeznijo. Pisane, navihane, norčave, kosmate!
Navdušen nad idejo o kosmatih svetlečih Vuccinelkah sem pozorno spremljal njihovo izdelavo, barv sicer nisem smel izbirati, sem pa predlagal, da bi namesto krogcev in zvezdic nekega dne lučko krasila moja podoba. Na to sicer še čakam, a ni boljšega, kot se po jedi zlekniti pod svetleči Circus in upati, da bom morda od poležavanja in »sončenja« nekega dne celo porjavel. Mjawk? Mjawk!
Ni komentarjev:
Objavite komentar